Funkcija izolatorja je usmerjena, kar najdemo v poskusu sadne muhe. Vstavitev transpozona Gypsy v rumeno mesto y Drosophile (D. melanogaster) bo inaktivirala gen Y v nekaterih tkivih, vendar je gen Y še vedno aktiven v nekaterih tkivih. Razlog je v tem, da je na enem koncu transposon gypsy zaporedje izolatorja. Ko je Gypsy vstavljen na različne položaje lokusa, ima različne učinke na gensko aktivnost. To je zato, ker aktivnost gena Y uravnavajo štirje ojačevalci. Ko je izolator vstavljen tik navzgor od promotorja, blokira aktivacijo gena Y v lopaticah in tkivih povrhnjice telesa (iz zgornjega ojačevalnika), vendar ne blokira izražanja gena Y v ščetinah in daljnih tkivih krempljev (od spodnji ojačevalec). Ker so nekateri ojačevalci locirani gorvodno in nekateri nižje od promotorja, učinek izolatorja ni odvisen od relativnega položaja izolatorja in promotorja. Zato razlog za usmerjenost izolatorskega učinka ni bil zares razumljen. Trenutno je bilo ugotovljeno, da dva lokusa vplivata na delovanje izolatorjev s trans aktivacijo. Nukleoprotein, ki ga kodira gen S2J (HW), prepozna izolator, izolator pa ima izolacijski učinek šele, ko se z njim poveže. Ko je bil gen mutiran, čeprav je bil izolator vstavljen v lokus Y, je izgubil svoj izolacijski učinek in y se je izrazil v vseh tkivih. Drugo mesto je mod (MDG 4). Po mutaciji tega gena je njegov učinek ravno nasproten od su (HW), torej ti mutanti povečajo izolacijski učinek, tako da izolacijski učinek izolatorja ni več usmerjen in razširjen, torej blokira učinek ojačevalcev. na zgornji in spodnji strani. Ena od razlag je, da se Su (HW) najprej veže na DNK izolatorja, da ima izolator izolacijski učinek. Kombinacija mod (MDG4) in su (HW) povzroči, da izolator izgubi izolacijski učinek; Nenadnega moda (MDG4) ni mogoče kombinirati s Su (HW), zato izolator poveča izolacijski učinek.





